Barvo naših zob določajo geni naših prednikov – torej dednost. Razvoj zoba se prične že v drugem mesecu nosečnosti. Barva zobne krone je v največji meri posledica fizikalnih lastnosti – prepustnosti svetlobe. S starostjo zobje postajajo temnejši, zaradi mineralizacije sklenine in večje prepustnosti za svetlobo, posledično bolj rumena barva. Se pa s tem pojavi tudi dobra lastnost, zobje postanejo bolj odporni na zobno gnilobo – karies. Vendar pa so bolj krušljivi.
Zobje se lahko zabarvajo. Ločimo zunanja in notranja zabarvanja zob. Lahko so lokalna ali generalizirana.
Zunanje zabarvanje zob povzročajo:
- KAJENJE, ŽVEČENJE TOBAKA
- HRANA IN PIJAČA Z MOČNIMI BARVILI (kava; čaj; rdeče vino; nekatere omake-sojina, paradižnikova; sadje-borovnice …; sokovi-grozdni, brusnični …)
- NEKATERA ZDRAVILA IN VITAMINI (npr. zdravila, ki vsebujejo železo ali druga močna barvila)
- NEUSTREZNA USTNA HIGIENA (mehke in trde zobne obloge, ki so v osnovi večinoma bele, mlečne barve, se pa zaradi zgoraj naštetih vzrokov lahko zelo temno obarvajo)
Zunanja zabarvanja zob je dokaj lahko odstraniti z redno, pravilno domačo in profesionalno ustno higieno. Najbolje se je seveda čim bolj izogibati vzročnim dejavnikom nastajanja zobnih oblog in vpeljati redne obiske pri ustnem higieniku, priporočljivo 2x letno.
Notranja zabarvanja zob so posledica:
- GENETIKE
- ZDRAVIL (npr. antibiotiki teraciklini, fluoridne tabletke v previsoki koncentraciji … )
- DEDNIH BOLEZNI
- MOTENJ V RAZVOJU ZOBA IN MINERALIZACIJE SKLENINE
- STOMATOLOŠKIH STORITEV (sive-amalgamske plombe, zdravljeni zobje …)
- ODMRTJA ZOBNE PULPE (zob lahko odmre tudi zaradi udarca …)
- STARANJA (starostne spremembe sklenine (obraba zaradi griznih sil, mehansko-kemična obraba, kemične spremembe …)
NEUSTREZNE USTNE HIGIENE (uporaba pretrdih zobnih ščetk, premočno ščetkanje, neustrezen čas čiščenja zob – npr.: zobe ščetkamo vsaj pol ure po jedi…)
Notranja zabarvanja je težje odstraniti. Delno ali v celoti jih lahko odstranimo pri zobozdravniku z menjavo plomb, z zobno protetičnimi nadomestki (luskami, prevlekami) ali pri ustnem higieniku z beljenjem zob, odvisno od vzroka zabarvanja zob.
Zobni kamen
Zobni kamen nastane iz mehkih zobnih oblog oziroma zobnega plaka s pomočjo sline. S časoma se zobne obloge začno mineralizirati. Kako hitro se plak mineralizira je odvisno predvsem od sline posameznika. Pri nekaterih že v 24 urah, pri nekaterih zobni kamen sploh ne nastane.
Zobni plak sestavljajo bakterije, ki imajo sposobnost, da se ob mešanju s hrano, slino in nekaterimi odmrlimi celicami ustne votline prilepijo na zobno površino. V 1 kubičnem milimetru plaka je kar 100 milijonov bakterij. Nastanek mehkih zobnih oblog je znak neustrezne ustne higiene.
Zobni kamen s svojo hrapavo površino omogoča še hitrejše nabiranje mehkih zobnih oblog in posledično še več zobnega kamna. Pri nekaterih ljudeh se zob skoraj ne vidi, ker so oblečeni v zobni kamen, zato zobozdravniki želijo, da so pred njihovim pregledom in posegi zobje čimbolj očiščeni, saj bodo tako spremembe na zobeh hitreje odkrili in jih tudi lažje popravili.
Bakterije, ki se nahajajo v mehkih zobnih oblogah, povzročajo nastanek zobne gnilobe oziroma kariesa in bolezni dlesni (parodontalno bolezen).
Glede na to, kar je zapisano, je zobni kamen in seveda tudi mehke zobne obloge treba nujno odstraniti. Zobni kamen lahko uspešno odstrani le zobozdravnik ali ustni higienik, po navadi z ultrazvočnim aparatom in drugimi inštrumenti, na koncu vse lepo zgladi s poliranjem, s posebnimi ščetkami, gumicami in pastami.