Fluor so pogosto poimenovali kot »naravna obramba proti kariesu«!
Fluorid je mineral in je sestavni del našega naravnega okolja, v našem življenju je stalno prisoten, njegova koncentracija pa se po posameznih območjih razlikuje.
Z biološkega stališča je fluor element v sledeh, saj je prisoten v zelo majhnih količinah, zato ga navajamo v enoti »delci na milijon« (angl. parts per million ppm). V telo ga vnašamo s hrano (žitarice, meso, ribe in druga hrana), preko vdihanega zraka. V ustno votlino ga vnašamo s sredstvi, ki vsebujejo fluoride (zobne paste, ustne vode, fluoridnimi premazi).
Z nanašanjem koncentriranega fluorida zaščitimo sklenino, da postane bolj odporna na delovanje kislin, ki nastajajo v procesu razgradnje hrane in posledično povzročajo zobno gnilobo (karies).
Ponekod po svetu pitno vodo obogatijo s Fluoridi, podobno, kot mleko z vitaminom D ali kruh in žitarice s folno kislino. Zobna pasta s fluoridom pa je bila odgovorna za znatno zmanjšanje zobne gnilobe od leta 1960.
Pri otrocih je največja možnost za razvoj kariesa med izraščanjem zob. Preden otrokom izrastejo zobje, se sklenina krepi z uživanjem živil, pijač in včasih prehranskih dopolnil, bogatih s fluoridi. Po izrasti zob, pa fluoridi pripomorejo k obnovi oslabljene zobne sklenine in preprečujejo zgodnje znake zobne gnilobe (kariesa).
Otrokom, mlajšim od 2 let pričnite starši ščetkati zobe takoj, ko se začnejo pojavljati v ustih. Na primerno otroško zobno ščetko nanesite zobno pasto s primerno koncentracijo fluoridov, v količini, ki ni večja od velikosti zrna riža.
Za otroke, stare od 2 do 6 let, prav tako uporabite zobno pasto s primerno koncentracijo fluoridov v količini, ki ni večja od zrna graha.
Otrokom ščetkate zobe starši in vedno nadzirate, če si otrok ščetka zobe sam, da se uporabi primerna količina zobne paste in se večina spenjene pasta med ščetkanjem iz ust izpljune.
Med 25. In 55. letom je fluoridiranje priporočljivo kot preventivni postopek in pomoč pri preprečevanju zobne gnilobe.
Po 55. letu se tveganje za nastanek zobne gnilobe zopet poveča. Vzroki za to so sprememba sestave sline, umik dlesni in s tem razgaljenost zobnih korenin, ki so manj odporne na karies.
Tabela 1: Priporočljiva koncentracija fluorida v pastah od 2019
| Starost | Koncentracija fluoridov | Dnevna uporaba | Količina |
| Od 6 mesecev do 2 let | 1000 ppm | 2 × | za riževo zrno |
| Od 2 do 6 let | 1000 ppm+ | 2 × | za grahovo zrno |
| 6 let in več | 1450 ppm | 2 × | 1–2 cm |
Profesionalno fluoridiranje zob ne moremo izvajati sami doma. Za to poskrbi ustni higienik. Površino zob premaže z gelom ali posebno tekočino, ki vsebuje fluoride. Postopek je kratek in popolnoma neboleč. Priporoča se fluoridiranje zob pri otrocih, pri odraslih, posebno pri tistih, ki imajo razgaljene zobne korenine in po odstranitvi ortodontskega aparata.
Z rednim ščetkanjem, pravilno tehniko, uporabo zobnih past in tekočin, ki vsebujejo fluorid, pa lahko doma ustrezno poskrbimo za zaščito zob pred nastankom kariesa.