PARODONTALNA BOLEZEN IN REDNO VZDRŽEVANJE
Pojem parodontalna bolezen vključuje širok spekter bolezenskih sprememb, ki se pojavijo »ob zobeh«, na obzobnem tkivu, katerega sestavljajo dlesen, pozobnica, čeljustna kost in cement na zobni korenini.
Med prvimi bolezenskimi spremembami lahko opazimo vnetje dlesni, ko se bledo rožnata barva dlesni spremeni v temnejšo rdečo, oteče in zakrvavi, na primer ob ščetkanju. To vnetje je v začetku omejeno le na dlesen in se strokovno imenuje GINGIVITIS. Gingivitis lahko največkrat pozdravimo že s pravilno in natančno ustno higieno. Ljudje se krvavitev dlesni velikokrat prestrašijo in opustijo ustno higieno, kar je velika napaka. Nezdravljeno vnetje napreduje iz dlesni vzdolž zoba na kost, ki se začne raztapljati, zob izgublja kostno podporo, se začne majati in tako lahko tudi zdrav zob izpade. Kadar se gingivitis razširi na ostala obzobna tkiva, govorimo o PARODONTITISU.
VPLIV PARODONTALNE BOLEZNI NA SPLOŠNO ZDRAVJE
Vedeti moramo, da nezdravljena parodontalna bolezen vpliva tudi na splošno zdravje. Statistične raziskave kažejo, da vnetje v ustni votlini slabo vpliva na glikemični indeks pri sladkornih bolnikih, da imajo ljudje z aktivno obliko parodontalne bolezni dvakrat pogosteje težave s srcem, kot tisti, ki takšnih sprememb v ustih nimajo, da je nezdravljena parodontalna bolezen tveganje za nosečnice, saj je večja možnost zgodnjega poroda in nižje porodne teže, da pogosteje prizadene ljudi s parodontalno boleznijo tudi kronična obstruktivna pljučna bolezen.
USTNA HIGIENA in HIGIENSKA ter VZDRŽEVALNA FAZA PARODONTALNEGA ZDRAVLJENJA
Glavni razlog za nastanek vnetja je bakterijski plak. Bakterije so normalno prisotne v vsaki ustni votlini, so del ustne flore in večina njih živi z nami v sožitju. Bakterije v bakterijskem plaku so prav tako normalno prisotne v vsaki ustni votlini, vendar pa se s trajanjem njihove prisotnosti in uživanjem hrane in pijače, ki spodbuja njihovo rast, tudi njihova sestava spreminja. Zato je pomembno, da doma dvakrat dnevno izvajamo sistematično in natančno ščetkanje zob ter uporabljamo pripomočke, ki so namenjeni čiščenju medzobnih prostorov. Le ti so prepogosto izpuščeni iz dnevne rutine ščetkanja in tako se najpogosteje vnetje dlesni prične ravno tam. Kadar se bakterijski plak ne odstrani zadostno, lahko sčasoma skupaj z minerali iz sline nastane zobni kamen, ki ga imenujemo zobni kamen nad dlesnijo, saj je prisoten nad dlesnijo. Tega sami doma z zobno ščetko ne moremo odstraniti in potrebno je profesionalno čiščenje pri ustnem higieniku, s pomočjo ultrazvoka.
V kolikor preide vnetje dlesni na preostala, nižje ležeča obzobna tkiva, se tudi bakterije selijo pod dlesen in takrat lahko govorimo o zobnem kamnu pod dlesnijo, ki se pojavi pod nivojem dlesni in ga s prostim očesom ne vidimo. V tem primeru je potreben obisk pri ustnem higieniku, ki naredi natančne parodontalne meritve in popis stanja obzobnih tkiv ter ugotovi prisotnost parodontalnih žepkov. Parodontalne meritve so izvid, ki ga prejme pacient s parodontalno boleznijo.
Kjer so prisotni obzobni žepki, je običajno prisotno tudi vnetje in potrebno je luščenje in glajenje zobnih korenin, s čimer se odstrani vnetne produkte in zobni kamen pod dlesnijo.
Cilj terapije z luščenjem in glajenjem je gladka zobna korenina, na katero se bakterije težje prilepijo in v tej fazi je izjemno pomembno, da se doma izvaja odlična ustna higiena.
Po 6 do 8 tednih se naredi t.i. kontrolne parodontalne meritve, pri katerih se ugotovi novo stanje obzobnih tkiv na podlagi katerega se tudi določi interval, na koliko časa naj bi določen pacient prišel na ponovni obisk k ustnem higieniku in na koliko časa naj bi se pri posamezniku izvajala profesionalna ustna higiena.
USPEŠNO ZDRAVLJENJE PARODONTALNE BOLEZNI
Tovrstno zdravljenje je lahko zelo uspešno, vendar le ob dobrem sodelovanju pacienta, ki se mora zavedati, da diagnoza parodontalne bolezni pomeni stalno in redno vzdrževanje in ne le enkratnega obiska in profesionalnega čiščenja pri ustnem higieniku.
Za nadaljnjo obravnavo parodontalnih pacinetov, pri katerih ne zadostujejo redne vzdrževalne higienske faze parodontalnega zdravljenja ali so ugotovljene agresivnejša stanja parodontalne bolezni, ustni higienik napiše t.i. Obvestilo zdravniku s priloženimi izvidi, ki nato pacienta lahko napoti k Specialistu parodotologu.