Med prvimi bolezenskimi spremembami lahko opazimo vnetje dlesni, ko se bledo rožnata barva dlesni spremeni v temnejšo rdečo, oteče in zakrvavi, na primer ob ščetkanju. To vnetje je v začetku omejeno le na dlesen in se strokovno imenuje GINGIVITIS.

Gingivitis lahko največkrat pozdravimo že s pravilno in natančno ustno higieno. Ljudje se krvavitve dlesni velikokrat prestrašijo in opustijo ustno higieno, kar je velika napaka.

Nezdravljeno vnetje napreduje iz dlesni vzdolž zoba na kost, ki se začne raztapljati, zob izgublja kostno podporo, se začne majati in tako lahko tudi zdrav zob izpade. Kadar se gingivitis razširi na ostala obzobna tkiva, govorimo o PARODONTITISU.

Vpliv parodontalne bolezni na splošno zdravje

Vedeti moramo, da nezdravljena parodontalna bolezen vpliva tudi na splošno zdravje. Statistične raziskave kažejo:

• da vnetje v ustni votlini slabo vpliva na glikemični indeks pri sladkornih bolnikih,
• da imajo ljudje z aktivno obliko parodontalne bolezni dvakrat pogosteje težave s srcem kot tisti, ki takšnih sprememb v ustih nimajo,
• da je nezdravljena parodontalna bolezen tveganje za nosečnice, saj je večja možnost zgodnjega poroda in nižje porodne teže,
• da pogosteje prizadene ljudi s parodontalno boleznijo tudi kronična obstruktivna pljučna bolezen.

Glavni razlog za nastanek vnetja je bakterijski plak.

Ustna higiena in higienska ter vzdrževalna faza parodontalnega zdravljenja

Glavni razlog za nastanek vnetja je bakterijski plak.

Bakterije so normalno prisotne v vsaki ustni votlini, so del ustne flore in večina njih živi z nami v sožitju. Bakterije v bakterijskem plaku so prav tako normalno prisotne v vsaki ustni votlini, vendar pa se s trajanjem njihove prisotnosti in uživanjem hrane in pijače, ki spodbuja njihovo rast, tudi njihova sestava spreminja.

Zato je pomembno, da doma dvakrat dnevno izvajamo sistematično in natančno ščetkanje zob ter uporabljamo pripomočke, ki so namenjeni čiščenju medzobnih prostorov. Le ti so prepogosto izpuščeni iz dnevne rutine ščetkanja in tako se najpogosteje vnetje dlesni prične ravno tam. Kadar se bakterijski plak ne odstrani zadostno, lahko sčasoma skupaj z minerali iz sline nastane zobni kamen, ki ga imenujemo zobni kamen nad dlesnijo, saj je prisoten nad dlesnijo.

The post Parodontalna bolezen appeared first on SZUH.

Zobje se lahko zabarvajo. Ločimo zunanja in notranja zabarvanja zob. Lahko so lokalna ali generalizirana.

Zunanje zabarvanje zob povzročajo:

• KAJENJE, ŽVEČENJE TOBAKA
• HRANA IN PIJAČA Z MOČNIMI BARVILI (kava; čaj; rdeče vino; nekatere omake-sojina, paradižnikova; sadje-borovnice …; sokovi-grozdni, brusnični …)
• NEKATERA ZDRAVILA IN VITAMINI (npr. zdravila, ki vsebujejo železo ali druga močna barvila)
• NEUSTREZNA USTNA HIGIENA (mehke in trde zobne obloge, ki so v osnovi večinoma bele, mlečne barve, se pa zaradi zgoraj naštetih vzrokov lahko zelo temno obarvajo)

Zunanja zabarvanja zob je dokaj lahko odstraniti z redno, pravilno domačo in profesionalno ustno higieno. Najbolje se je seveda čim bolj izogibati vzročnim dejavnikom nastajanja zobnih oblog in vpeljati redne obiske pri ustnem higieniku, priporočljivo 2x letno.

Notranja zabarvanja zob so posledica:

• GENETIKE
• ZDRAVIL (npr. antibiotiki teraciklini, fluoridne tabletke v previsoki koncentraciji,… )
• DEDNIH BOLEZNI
• MOTENJ V RAZVOJU ZOBA IN MINERALIZACIJE SKLENINE
• STOMATOLOŠKIH STORITEV (sive-amalgamske plombe, zdravljeni zobje,…)
• ODMRTJA ZOBNE PULPE (zob lahko odmre tudi zaradi udarca,…)
• STARANJA (starostne spremembe sklenine – obraba zaradi griznih sil, mehansko-kemična obraba, kemične spremembe,…)

NEUSTREZNE USTNE HIGIENE (uporaba pretrdih zobnih ščetk, premočno ščetkanje, neustrezen čas čiščenja zob – npr.: zobe ščetkamo vsaj pol ure po jedi,…)

Notranja zabarvanja je težje odstraniti. Delno ali v celoti jih lahko odstranimo pri zobozdravniku z menjavo plomb, z zobno protetičnimi nadomestki (luskami, prevlekami) ali pri ustnem higieniku z beljenjem zob, odvisno od vzroka zabarvanja zob.

Zobni kamen

Zobni kamen nastane iz mehkih zobnih oblog oziroma zobnega plaka s pomočjo sline. Sčasoma se zobne obloge začno mineralizirati. Kako hitro se plak mineralizira, je odvisno predvsem od sline posameznika. Pri nekaterih že v 24 urah, pri nekaterih zobni kamen sploh ne nastane.

Zobni plak sestavljajo bakterije, ki imajo sposobnost, da se ob mešanju s hrano, slino in nekaterimi odmrlimi celicami ustne votline prilepijo na zobno površino. V 1 kubičnem milimetru plaka je kar 100 milijonov bakterij. Nastanek mehkih zobnih oblog je znak neustrezne ustne higiene.

Zobni kamen s svojo hrapavo površino omogoča še hitrejše nabiranje mehkih zobnih oblog in posledično še več zobnega kamna. Pri nekaterih ljudeh se zob skoraj ne vidi, ker so oblečeni v zobni kamen, zato zobozdravniki želijo, da so pred njihovim pregledom in posegi zobje čim bolj očiščeni, saj bodo tako spremembe na zobeh hitreje odkrili in jih tudi lažje popravili.

Bakterije, ki se nahajajo v mehkih zobnih oblogah, povzročajo nastanek zobne gnilobe oziroma kariesa in bolezni dlesni (parodontalne bolezni).

Glede na to, kar je zapisano, je zobni kamen in seveda tudi mehke zobne obloge treba nujno odstraniti. Zobni kamen lahko uspešno odstrani le zobozdravnik ali ustni higienik, po navadi z ultrazvočnim aparatom in drugimi inštrumenti, na koncu pa vse lepo zgladi s poliranjem, s posebnimi ščetkami, gumicami in pastami.

The post Čiščenje zobnega kamna appeared first on SZUH.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Do nas je prišla informacija, da so se spremenili pogoji za izbiro mentorstva za pripravnika ustne higiene.

Za podrobnejše informacije in potrditev uradnega smo se obrnili na Ministrstvo za zdravje z vprašanjem, kdo sme biti mentor ustnemu higieniku. Takoj, ko prejmemo odgovor, vas o tem obvestimo in dodamo v novice.

Vedno ste vabljeni, da tudi vi delite informacije, ki jih dobite na trgu.

Ohranjajte zdravje!       

Lep pozdrav!

The post Lektorstvo pri pripravništvu ustnega higienika appeared first on SZUH.

Spoštovane kolegice in kolegi,

27.05.2022 in 28.05.2022 se bo tradicionalno odvilo srečanje DenSafe v Bernardinu. 

Tradicionalno že 9. strokovno srečanje DenSafe je namenjeno strokovni javnosti: zobozdravnikom, medicinskim sestram, zobnim asistentom, ustnim higienikom in zobnim tehnikom,…

Za več informacij prilagamo povezavo https://www.edumedic.si/event/densafe-2022/ !

The post DENSAFE 2022 appeared first on SZUH.

Pozdravljeni,

24.04.2022 ob 16. uri ste vabljeni na Letno srečanje članov Združenja SZUH, ki bo na lokaciji Dentalia d.o.o., na Celovški cesti v Ljubljani.

Spodaj najdete kratek dnevni red:

1. AlternativeLab

2. Letno poročilo SZUH

3. Delo UO in NO – Združenje sprejeto kot Strokovno združenje našega področja:
– povezovanje z dobavitelji in izobraževanja
– CPI (obnovitev poklicnega standarda
– CORONA
– MZ
– GZS
– novi člani
– sodelovanje članov pri delu združenja
– Spletna stran
– Kongres SZUH

4. Razprava

The post Letno srečanje članov združenja SZUH 2022 appeared first on SZUH.

Fluorid je mineral in je sestavni del našega naravnega okolja, v našem življenju je stalno prisoten, njegova koncentracija pa se po posameznih območjih razlikuje.

Z biološkega stališča je fluor element v sledeh, saj je prisoten v zelo majhnih količinah, zato ga navajamo v enoti »delci na milijon« (angl. parts per million, ppm). V telo ga vnašamo s hrano (žitarice, meso, ribe in druga hrana), ter preko vdihanega zraka. V ustno votlino ga vnašamo s sredstvi, ki vsebujejo fluoride (zobne paste, ustne vode, fluoridnimi premazi).

Z nanašanjem koncentriranega fluorida zaščitimo sklenino, da postane bolj odporna na delovanje kislin, ki nastajajo v procesu razgradnje hrane in posledično povzročajo zobno gnilobo (karies).

Ponekod po svetu pitno vodo obogatijo s fluoridi, podobno kot mleko z vitaminom D ali kruh in žitarice s folno kislino. Zobna pasta s fluoridom pa je bila odgovorna za znatno zmanjšanje zobne gnilobe od leta 1960.

Pri otrocih je največja možnost za razvoj kariesa med izraščanjem zob. Preden otrokom izrastejo zobje, se sklenina krepi z uživanjem živil, pijač in včasih prehranskih dopolnil, bogatih s fluoridi. Po izrasti zob pa fluoridi pripomorejo k obnovi oslabljene zobne sklenine in preprečujejo zgodnje znake zobne gnilobe (kariesa).

Otrokom, mlajšim od 2 let, pričnite starši ščetkati zobe takoj, ko se začnejo pojavljati v ustih. Na primerno otroško zobno ščetko nanesite zobno pasto s primerno koncentracijo fluoridov, v količini, ki ni večja od velikosti zrna riža.

Za otroke, stare od 2 do 6 let, prav tako uporabite zobno pasto s primerno koncentracijo fluoridov v količini, ki ni večja od zrna graha.

Otrokom ščetkate zobe starši  in vedno nadzirate, če si otrok ščetka zobe sam, da se uporabi primerna količina zobne paste in se večina spenjene pasta med ščetkanjem iz ust izpljune.

Med 25. in 55. letom je fluoridiranje priporočljivo kot preventivni postopek in pomoč pri preprečevanju zobne gnilobe.

Po 55. letu se tveganje za nastanek zobne gnilobe zopet poveča. Vzroki za to so sprememba sestave sline, umik dlesni in s tem razgaljenost zobnih korenin, ki so manj odporne na karies.

Tabela 1: Priporočljiva koncentracija fluorida v pastah od 2019

Profesionalno fluoridiranje zob ne moremo izvajati sami doma. Za to poskrbi ustni higienik. Površino zob premaže z gelom ali posebno tekočino, ki vsebuje fluoride. Postopek je kratek in popolnoma neboleč. Priporoča se fluoridiranje zob pri otrocih, pri odraslih, še posebej tistih, ki imajo razgaljene zobne korenine in po odstranitvi ortodontskega aparata.

Z rednim ščetkanjem, pravilno tehniko, uporabo zobnih past in tekočin, ki vsebujejo fluorid, pa lahko doma ustrezno poskrbimo za zaščito zob pred nastankom kariesa.

The post Fluoridiranje appeared first on SZUH.

Najpogostejši dražljaji, ki sprožijo tovrstne bolečine, so termični, ki predstavljajo občutljivost na tople in hladne pijače, občutljivost na hladen zrak in lahko tudi na vodni tok iz zobozdravniških instrumentov. Najpogosteje naj bi se te bolečine pojavljale pri izpostavljenosti hladnim dražljajem.

Ostali dražljaji, ki sprožijo občutljivost, so električni (električni testi za ugotavljanje vitalnosti zoba), mehanični (občutljivost med pregledom s sondo, luščenjem in glajenjem zobnih korenin, ščetkanjem), osmotski (občutljivost na sladko) in kemični (občutljivost na različne kisline).

Glavni vzrok za skelenje ali preobčutljivosti zobne korenine je razgaljena zobna korenina. Le ta je lahko posledica dolgo trajajočega grobega ščetkanja, uporabe abrazivnih zobnih past, kronične parodontalne bolezni, kirurških posegov, luščenja in glajenja zobnih korenin in nepravilnega položaja zob. Manj pogosti vzroki so tudi erozija zobne sklenine zaradi kislin, uporaba belilnih sredstev za beljenje zob, kajenja in bruksizem (škrtanje / stiskanje zob).

Ni pa vsaka razgaljena zobna korenina občutljiva; odvisno je tudi od starosti, velikosti razgaljene površine in sestave sline.

Poleg naravnih obrambnih mehanizmov zob, ki delujejo kot zaščita proti preobčutljivosti, za enkrat še ni poznane splošne terapije, ki bi uspešno olajšala bolečine na dolgi rok pri vseh vrstah preobčutljivosti zobne korenine. V grobem lahko terapije delimo na enostavne, ki jih lahko izvajamo doma (dolgoročna uporaba zobnih past in ustnih vod, ki vsebujejo kalijeve soli in fluoride) in tiste, ki se izvajajo v zobni ordinaciji pri zobozdravnikih in ustnih higienikih (uporaba različnih premazov in lakov). Včasih lahko terapija vključuje tudi izdelavo nočne opornice, v kolikor je bruksizem vzrok za nastanek preobčutljivosti zobne korenine.

The post Preobčutljivost zob appeared first on SZUH.

Pozdravljeni,

08. in 09.04.2022 se lahko prijavite na Parodontološke dneve. Smo pa prejeli vabilo šele 06.04.2022, tako, da ni veliko časa!

The post Parodontološki dnevi 2022 appeared first on SZUH.

Pouk in navodila za pravilno ščetkanje so prilagojena starosti otroka in njegovim zmožnostim, ter staršem, ki doma aktivno sodelujejo pri otrokovi ustni higieni.

Pomembno je, da pri učenju uporabe zobne ščetke in morebitnih drugih pripomočkov, ki jih uporabljajo predvsem otroci z ortodontskim aparatom (zobna nitka, medzobna ščetka), otroku predstavimo na način, kjer otrok aktivno sodeluje in s tem pridobi znanje pravilnega ščetkanja.

Opozorili bomo tudi na velikost zobne ščetke, ki naj bo majhna, z majhno glavo, da otrok lahko z njo tudi samostojno rokuje.

Včasih ustni higienik lahko uporabi, za prikaz zobnih oblog, tudi tekočino, ki se obarva pri stiku z zobnimi oblogami, rdeče ali modro. Obarvanje je odvisno od časa prisotnosti zobnih oblog (do 24 ur / nad 24 ur).

Včasih bo ustni higienik za odstranjevanje mehkih in trdih zobnih oblog uporabil polirno ščetko ali tudi zvočni ali ultrazvočni čistilec zobnih oblog. Peskanje načeloma ni potrebno in niti ni priporočljivo.

Navadno že otrokov izbrani zobozdravnik poskrbi za fluoridiranje zob, lahko pa postopek fluoridiranja opravimo tudi pri ustnem higieniku.

V kolikor bi ustni higienik opazil, da ima otrok slabšo ustno higieno in z njo povezane spremembe na zobeh, bo lahko napotil starše z otrokom k zobozdravniku za dodatno obravnavo.

Vsekakor pa bo ustni higienik priporočil tudi primerno prehrano; predvsem zmanjšanje vnosa enostavnih ogljikovih hidratov (sladkarije in sladki napitki, čas hranjenja, način hranjenja).

Pri ščetkanju je priporočljiva tudi uporaba zobne paste s fluoridi.

Količina zobne paste ter koncentracija se v različnih starostnih obdobjih razlikuje, zato vam bo ustni higienik priporočil pravilno koncentracijo za vašega otroka. Otrok naj spenjeno zobno pasto že med ščetkanjem in po končanem ščetkanju dobro izpljune, in na koncu je priporočljivo, da se ustna votlina ne izpira z vodo, tako da fluoridi opravijo svoje delo še bolje.

Ustni higienik bo priporočil staršem, kako lahko pomagajo otroku doseči boljšo vsakodnevno higieno. Opozoril bo na mesta, kjer najpogosteje zastajajo zobne obloge, v kakšnem položaju jih otroku najbolj učinkovito lahko očistimo, na uporabo ustnih vodic,…

Pomembno je, da otrok že v zgodnjem otroštvu spoznava pomembnost ustne higiene in kasneje tudi osvoji tehnike pravilnega ščetkanja.

The post Otrok pri ustnem higieniku appeared first on SZUH.

Sodobne protetične tehnike danes pacientom ponujajo veliko možnosti pri vrstah protetičnih rešitev, s katerimi si lahko pomagamo izboljšati kakovost življenja.

Fiksni (stalni) protetični nadomestki so trajno nameščeni, snemni (snemljivi) protetični nadomestki pa se uporabljajo, ko pacientu na preostalo zobno vrsto ni mogoče namestiti fiksnih protetičnih nadomestkov. V primeru brezzobe čeljusti ali prevelike manjkajoče vrzeli, ko se pacient ne odloči za zobne vsadke (implantate), manjkajoče zobe nadomesti totalna ali delna zobna proteza.

Pomembno je, da pacienti s fiksnimi ter s snemnimi protetičnimi nadomestki redno skrbijo za svojo ustno higieno doma ter redno, vsaj 2x letno, obiščejo ustnega higienika ter zobozdravnika po priporočilih.

Čiščenje snemnih protetičnih nadomestkov

Za čiščenje snemnih zobnih protez doma je najbolje uporabljati mehko ščetko, ergonomsko prilagojeno za čiščenje zobnih protez, ter zobno pasto, prav tako prilagojeno za čiščenje zobnih protez.

Zobni tehniki, ki izdelujejo zobne proteze, priporočajo čiščenje z milnico, kot najmanj agresivno čistilo za zobne proteze. Trde zobne ščetke in abrazivne zobne paste lahko poškodujejo zobno protetiko. Priporočeno je čiščenje nad mehko površino, ker se proteza ob padcu lahko poškoduje in poči.

Čiščenje fiksnih protetičnih nadomestkov (zobne prevleke z mostičkom ali členom)

Dnevno je potrebno skrbeti tudi za higieno fiksno vstavljenih zobnih prevlek, mostičkov in členov. Poleg osnovne ustne higiene z mehko zobno ščetko in zobno pasto, je potrebno posvetiti tudi nekaj več časa zobnim prevlekam in mostičkom.

Medzobne prostore in prostor med zobno prevleko ter zobom, na katerega je prevleka fiksirana, očistimo z zobno nitko in medzobno ščetko, na katero lahko namažemo tudi nekaj zobne paste ali pa jo namočimo v ustno vodo. S tem odstranimo ostanke hrane ter zobni plak, ki s klasično zobno ščetko v medzobnih prostorih ni dostopen.

Za mostičke se priporoča uporaba posebne zobne nitke, ki je na enem koncu prilagojena za vstavljanje pod mostiček, na srednjem delu je odebeljena (gobasta) in na zadnjem delu tanjša.

Tudi na gobasti del zobne nitke se lahko nanese zobno pasto, gel ali ustno vodo.

Posebno na mestih med zobno prevleko in dlesnijo se nabira največ zobnega plaka in se ustvarja biofilm bakterij, ki se ob ugodnih pogojih razmnožijo in povzročajo zobno gnilobo korenine zoba in parodontalno bolezen. Pomembno je, da poleg zobozdravnika, vsaj 2x letno obiščete tudi ustnega higienika, ki poleg osnovne strokovne ustne higiene preveri tudi parodontalno stanje.

Glede individualne uporabe pripomočkov za ustno higieno doma povprašajte svojega ustnega higienika, ki vam bo svetoval, glede na velikosti medzobnih prostorov tudi velikost medzobnih ščetk, vrst zobnih nitk in ostalih pripomočkov. Poleg drugih dejavnikov in primerne prehrane, dobra ustna higiena pripomore tudi k daljši življenjski dobi zobne protetike.

Čiščenje zobnih vsadkov (implantatov)

Vzdrževanje ustne higiene, pri pacientih, ki imajo enega ali več posameznih zobnih vsadkov (implantatov) med zobno vrsto, se ne razlikuje od običajne domače ustne higiene.

Pripomočki za ustno higieno, ki jih uporabljamo so enaki, kot pri fiksnih protetičnih
nadomestkih, pri čemer posebno pozornost namenimo čiščenju prostora med krono in samim vsadkom. Zelo nežni smo do sluznice ob vsadku, da je ne poškodujemo, kar se največkrat zgodi pri napačnem rokovanju z zobno nitko ali medzobnimi ščetkami.

Malo večji izziv predstavlja ustna higiena pri pacientih, ki imajo na zobne vsadke (All-on-4) trajno (fiksno) pritrjeno zobno protezo. Protezo očistite z mehko zobno ščetko in neabrazivno zobno pasto ali gelom. Zobno nitko, ki jo uporabljate za čiščenje pod mostičkom in okrog zobnega vsadka (implantata), namočite v ustno vodo, da ne poškodujete kovinskih delov. Z gobastim delom zobne nitke si rahlo očistite tudi dlesen pod mostičkom, ker se tudi na njej nabirajo zobne obloge.

Pacienti z vstavljenimi zobnimi vsadki, ki služijo kot nosilci snemne zobne proteze ali z vstavljenimi mini vsadki (implantati), na katere se pritrdi snemna zobna proteza, ločeno očistijo zobno protezo in nato še zobne vsadke.

Nosilce zobne proteze očistite z mehko zobno ščetko in neabrazivno zobno pasto ali gelom ter z gobasto nitko, namočeno v ustno vodo.

Protezo ponoči odstranimo in pustimo, da dlesen počiva, razen v primeru posebnih navodil implantologa. Če se gumijasti obročki in čašice ne prilegajo več tesno in postane proteza mobilna, obiščite svojega zobozdravnika, da vam jih zamenja.

S svojim implantologom se boste dogovorili za pogostost obiskov in rentgensko spremljanje stanja zobnega vsadka.

Priporočeno je 2x letno priti na profesionalno ustno higieno k ustnemu higieniku, pogostejši pa so obiski pacientov, ki imajo zobne vsadke in ugotovljeno parodontalno bolezen.

Zasledili boste priporočila za uporabo posebnih, za protetične nadomestke in tudi implantate, pripravljenih zobnih prh. Z napačno uporabo zobne prhe si lahko poškodujemo dlesen in sluznico, zato prinesite zobno prho s seboj k ustnemu higieniku, ki vam bo pokazal uporabo le-te, oziroma glede na vaše stanje uporabo lahko tudi odsvetoval. Prav tako vam bo pokazal primerne vrste zobnih nitk ter medzobnih ščetk in tehnike čiščenja.

The post Vzdrževanje mostičkov in implantatov appeared first on SZUH.