Ustrezno individualno naučena nega ustne votline, ki jo izvajamo doma ob redni strokovni podpori, predstavlja temelj ohranjanja zdravih zob in obzobnih tkiv, kar pomembno doprinese k izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja ter k ohranjanju ustnega zdravja naših otrok.

Ustni higienik nas seznani s stanjem v ustni votlini; predstavi značilnosti zdravih obzobnih tkiv in pokaže morebitne odmike od tega. Posamezniku predstavi njemu ustrezne pripomočke za domačo ustno nego, nas motivira in nauči pravilne uporabe le teh. Ob rednih obiskih nas vodi do vzpostavitve odlične ustne higiene ter svetuje o zdravi prehrani, pomembni za ohranjanje zdravja zob in obzobnih tkiv.

Danes nas je veliko prepričanih, da brezhibno skrbimo za svojo ustno higieno, a ko pa obiščemo ustnega higienika, ugotovimo, da nas je veliko živelo v zmoti in s premalo znanja o ustni higieni.

V sodobni zobozdravstveni preventivi ima ustni higienik pomembno vlogo pri ohranitvi zob za vse življenje. Ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni n je stališče, ki zahteva ustrezno vedenje o skrbi za ustno higieno, vzpostavljanje dobrih ustnih higienskih navad in uporabo pravilne kombinacije za posameznika najprimernejših izdelkov in tehnik ustne nege.

Celostni pristop, ki se začne z ustrezno domačo higieno in z obiski ustnega higienika, je pravi odgovor za dobro ustno zdravje in posledično dobro telesno, psihološko in socialno počutje človeka.

Le preventiva, ki je “pacientu” prilagojena PRAVOČASNO in INDIVIDUALNO zagotavlja dolgoročni uspeh terapije.

Primarna zobozdravstvena preventiva

Primarna zobozdravstvena preventiva se ukvarja z aktivnostmi za ohranjanje zdravja in izogibanjem boleznim ter njihovim vzrokom. Pri tem je v zobozdravstvu zelo pomemben člen ustni higienik, saj nas seznani in nauči dobre ustne higiene, se pogovori o naših prehranskih navadah in izvaja strokovne preventivne ukrepe ter širše izobražuje.

Kot posamezniki lahko dnevno, s pravilno domačo nego in ustreznimi pripomočki, odstranjujemo mehke zobne obloge nad dlesnijo, medtem ko pod dlesnijo mehke in trde zobne obloge lahko odstrani le profesionalna ustna higiena, ki jo izvaja ustni higienik, priporočljivo dvakrat letno.

Primarna preventiva predstavlja temelj za preprečevanje nastanka zobne gnilobe in vnetja dlesni, ki po značilnih stopnjah napreduje v kronično parodontalno bolezen, ter za ohranjanje zdravja ustne votline.

Sekundarna zobozdravstvena preventiva

Sekundarna preventiva pa se ukvarja z upočasnjevanjem napredovanja bolezni.

Stopnjo razvitosti parodontalne bolezni ustni higienik opredeli s kliničnim pregledom, RTG posnetkom in zapisom stanja obzobnih tkiv (indeks krvavitve in plaka, globina obzobnih žepov ter odmika dlesni od zobne krone, stopnja majavosti zob).

V primeru prekomernega skelenja ustni higienik z napotki in s posebnimi postopki poskrbi za desenzibilizacijo dentinske preobčutljivosti.

Za ohranjanje zdrave sklenine in preventivno skrb za preprečevanje kariesa priporoča fluoridiranje.

Terciarna zobozdravstvena preventiva

Terciarna preventiva se začne takrat, ko je del funkcije zobovja že izgubljen.

The post Kdo je ustni higienik? appeared first on SZUH.

ZOBNA ŠČETKA je najpogosteje uporabljen pripomoček za ustno higieno. Priporočeno je, da uporabljamo mehkejšo zobno ščetko, z majhno glavo za lažji dostop do vseh zobnih površin, z velikim številom gostih in primerno zaobljenih ščetin ter s primernim držalom.

Najpogosteje se uporabljajo klasične zobne ščetke, rotirajoče zobne ščetke in sonične zobne ščetke. Za učinkovito ščetkanje in preprečevanje morebitnih poškodb zob in dlesni je pomembno, da se naučimo pravilnega rokovanja z zobno ščetko in pravilnih tehnik ščetkanja. Zobno ščetko redno menjamo, odvisno od obrabe ščetin.

Nepogrešljiv pripomoček za ustno higieno je tudi MEDZOBNA ŠČETKA, ki jo uporabljamo za čiščenje medzobnih prostorov, protetičnih nadomestkov in fiksnih zobnih aparatov. Izbrati moramo primerno velikost ščetke. Pri vstavljanju medzobne ščetke v medzobni prostor moramo paziti, da si ne poškodujemo dlesni ter ne drgnemo s kovinskim delom glave obrabljene medzobne ščetke po sklenini.

Z ZOBNO NITKO si pomagamo očistiti medzobne prostore in protetične nadomestke ter fiksne zobne aparate. V uporabi so različne vrste zobnih nitk: povoskane, ploščate, odebeljene (večvlaknaste), na držalih … Pri uporabi zobne nitke se je treba naučiti pravilne tehnike uporabe. Paziti moramo, da si ne poškodujemo dlesni.

S ČOPASTO ZOBNO ŠČETKO se lahko posvetimo čiščenju vsake ploskve posameznega zoba, predvsem tistih najtežje dostopnih. Kot pri klasični zobni ščetki je tudi tu pomembna gostota, dolžina in zaobljenost ščetin. Poznati moramo primerno tehniko ščetkanja s čopasto ščetko.

ZOBNA PASTA je največkrat uporabljen pripomoček za ustno higieno skupaj z zobno ščetko. Deluje kot kemična kontrola zobnega plaka ter hkrati daje občutek svežine v ustih. Priporočljivo je, da se uporabljajo zobne paste z vsebnostjo fluoridov, kar pripomore k preprečevanju nastanka zobne gnilobe ter k remineralizaciji zobne sklenine. Različne zobne paste vsebujejo tudi druge sestavine, ki služijo kot pomoč pri zdravljenju vnetih dlesni in zmanjševanju skelenja zob.

USTNE VODE se prav tako uporabljajo kot kemična kontrola zobnega plaka. Lahko vsebujejo učinkovite sestavine, in so priporočljive kot pomoč pri pacientih z zmanjšanimi zmožnostmi, ki težje rokujejo ali imajo onemogočeno rokovanje z zobno ščetko, po določenih terapevtskih in operativnih posegih v ustni votlini in so priporočljive le, kot nekaj dnevna ali tedenska kura. Samo spiranje ustne votline z ustnimi vodami ni enakovredno nadomestilo mehaničnega ščetkanja z zobno ščetko. Ustne vode se velikokrat uporabljajo le zaradi ohranjanja občutka svežine v ustih. Zaradi vsebnosti alkohola in eteričnih olj so lahko dražeče za ustno sluznico in ustno floro.

Le kot dodatek se uporablja tudi ZOBNA PRHA. Največkrat kot pomoč pri kemični kontroli zobnega plaka skupaj z ustno vodo, pri pacientih, kjer je mehanično ščetkanje onemogočeno. Posebna pazljivost je pomembna pri nastavitvi moči vodnega curka prhe, ker lahko močno poškoduje dlesen in sluznico.

Za več informacij in pouka o tehnikah ter uporabi pripomočkov za ustno higieno povprašajte svojega ustnega higienika.

The post Pripomočki za ustno higieno appeared first on SZUH.

Med prvimi bolezenskimi spremembami lahko opazimo vnetje dlesni, ko se bledo rožnata barva dlesni spremeni v temnejšo rdečo, oteče in zakrvavi, na primer ob ščetkanju. To vnetje je v začetku omejeno le na dlesen in se strokovno imenuje GINGIVITIS.

Gingivitis lahko največkrat pozdravimo že s pravilno in natančno ustno higieno. Ljudje se krvavitve dlesni velikokrat prestrašijo in opustijo ustno higieno, kar je velika napaka.

Nezdravljeno vnetje napreduje iz dlesni vzdolž zoba na kost, ki se začne raztapljati, zob izgublja kostno podporo, se začne majati in tako lahko tudi zdrav zob izpade. Kadar se gingivitis razširi na ostala obzobna tkiva, govorimo o PARODONTITISU.

Vpliv parodontalne bolezni na splošno zdravje

Vedeti moramo, da nezdravljena parodontalna bolezen vpliva tudi na splošno zdravje. Statistične raziskave kažejo:

• da vnetje v ustni votlini slabo vpliva na glikemični indeks pri sladkornih bolnikih,
• da imajo ljudje z aktivno obliko parodontalne bolezni dvakrat pogosteje težave s srcem kot tisti, ki takšnih sprememb v ustih nimajo,
• da je nezdravljena parodontalna bolezen tveganje za nosečnice, saj je večja možnost zgodnjega poroda in nižje porodne teže,
• da pogosteje prizadene ljudi s parodontalno boleznijo tudi kronična obstruktivna pljučna bolezen.

Glavni razlog za nastanek vnetja je bakterijski plak.

Ustna higiena in higienska ter vzdrževalna faza parodontalnega zdravljenja

Glavni razlog za nastanek vnetja je bakterijski plak.

Bakterije so normalno prisotne v vsaki ustni votlini, so del ustne flore in večina njih živi z nami v sožitju. Bakterije v bakterijskem plaku so prav tako normalno prisotne v vsaki ustni votlini, vendar pa se s trajanjem njihove prisotnosti in uživanjem hrane in pijače, ki spodbuja njihovo rast, tudi njihova sestava spreminja.

Zato je pomembno, da doma dvakrat dnevno izvajamo sistematično in natančno ščetkanje zob ter uporabljamo pripomočke, ki so namenjeni čiščenju medzobnih prostorov. Le ti so prepogosto izpuščeni iz dnevne rutine ščetkanja in tako se najpogosteje vnetje dlesni prične ravno tam. Kadar se bakterijski plak ne odstrani zadostno, lahko sčasoma skupaj z minerali iz sline nastane zobni kamen, ki ga imenujemo zobni kamen nad dlesnijo, saj je prisoten nad dlesnijo.

The post Parodontalna bolezen appeared first on SZUH.

Mikrobiom v ustni votlini se nenehno spreminja. Zato je pomembna uravnovešena mikrobiota ustne votline, ki zagotavlja naravno zaščito ust. Ko je ravnovesje porušeno, se lahko razvijejo različne težave z ustnim zdravjem, kot so karies, gingivitis, parodontitis in slab zadah.

Zato je ključnega pomena, da je mikrobiom uravnovešen in ustna votlina zdrava. Ščetkanje in nitkanje zob sicer pomagata pri zaščiti, vendar tega ravnovesja ne moreta v celoti ponovno vzpostaviti.

Zato je v vsakodnevno redno nego ustne votline dobro vključiti tudi mikrobiotike, ki vsebujejo zdravju koristne bakterije. Tak izdelek je pomemben, saj ponovno vzpostavlja ravnovesje mikrobiote ustne votline in poveča naravno zaščito v ustni votlini.

Mikrobiota ustne votline

Mikrobiota ustne votline je za črevesno mikrobioto druga največja mikrobna skupnost v človeškem telesu. Sestavljajo jo predvsem bakterije, ki živijo in uspevajo v ustnem biofilmu.

Večina teh bakterij je komenzalov (bivajo z nami v sožitju), ki lahko delujejo na naš imunski sistem in sprožijo zaščitne odzive, s katerimi preprečujejo kolonizacijo in invazijo patogenov. Majhen delež bakterij je patogenov, koristne bakterije pa ohranjajo patogene v zdravih ustih pod nadzorom.

Neravnovesje povzroča težave

Neravnovesje v mikrobioti ustne votline je lahko posledica več dejavnikov, na primer uživanja večje količine sladkorja, uporabe tobaka, pitja alkohola in slabe ustne higiene.

Takšno neravnovesje, imenovano disbioza, omogoča uspevanje in razmnoževanje patogenih bakterij, kar privede do vnetja in povečanega tveganja za bolezni ustne votline.

Uravnavanje ravnovesja ustne flore je mogoče doseči z rednim umivanjem zob, pravilno ustno higieno, zdravo prehrano in omejevanjem vnosa sladkorja ter rednim obiskom zobozdravnika in ustnega higienika.

Uravnovešena mikrobiota ustne votline je ključnega pomena za zdravje ustne votline.

Ustna flora igra ključno vlogo pri ohranjanju zdravja ustne votline in celotnega telesa. Uravnavanje ravnovesja ustne flore je ključnega pomena za preprečevanje razvoja številnih težav z ustnim zdravjem in ohranjanje splošnega zdravja.

The post Ustna votlina – dom več milijard mikroorganizmov appeared first on SZUH.

Zobje se lahko zabarvajo. Ločimo zunanja in notranja zabarvanja zob. Lahko so lokalna ali generalizirana.

Zunanje zabarvanje zob povzročajo:

• KAJENJE, ŽVEČENJE TOBAKA
• HRANA IN PIJAČA Z MOČNIMI BARVILI (kava; čaj; rdeče vino; nekatere omake-sojina, paradižnikova; sadje-borovnice …; sokovi-grozdni, brusnični …)
• NEKATERA ZDRAVILA IN VITAMINI (npr. zdravila, ki vsebujejo železo ali druga močna barvila)
• NEUSTREZNA USTNA HIGIENA (mehke in trde zobne obloge, ki so v osnovi večinoma bele, mlečne barve, se pa zaradi zgoraj naštetih vzrokov lahko zelo temno obarvajo)

Zunanja zabarvanja zob je dokaj lahko odstraniti z redno, pravilno domačo in profesionalno ustno higieno. Najbolje se je seveda čim bolj izogibati vzročnim dejavnikom nastajanja zobnih oblog in vpeljati redne obiske pri ustnem higieniku, priporočljivo 2x letno.

Notranja zabarvanja zob so posledica:

• GENETIKE
• ZDRAVIL (npr. antibiotiki teraciklini, fluoridne tabletke v previsoki koncentraciji,… )
• DEDNIH BOLEZNI
• MOTENJ V RAZVOJU ZOBA IN MINERALIZACIJE SKLENINE
• STOMATOLOŠKIH STORITEV (sive-amalgamske plombe, zdravljeni zobje,…)
• ODMRTJA ZOBNE PULPE (zob lahko odmre tudi zaradi udarca,…)
• STARANJA (starostne spremembe sklenine – obraba zaradi griznih sil, mehansko-kemična obraba, kemične spremembe,…)

NEUSTREZNE USTNE HIGIENE (uporaba pretrdih zobnih ščetk, premočno ščetkanje, neustrezen čas čiščenja zob – npr.: zobe ščetkamo vsaj pol ure po jedi,…)

Notranja zabarvanja je težje odstraniti. Delno ali v celoti jih lahko odstranimo pri zobozdravniku z menjavo plomb, z zobno protetičnimi nadomestki (luskami, prevlekami) ali pri ustnem higieniku z beljenjem zob, odvisno od vzroka zabarvanja zob.

Zobni kamen

Zobni kamen nastane iz mehkih zobnih oblog oziroma zobnega plaka s pomočjo sline. Sčasoma se zobne obloge začno mineralizirati. Kako hitro se plak mineralizira, je odvisno predvsem od sline posameznika. Pri nekaterih že v 24 urah, pri nekaterih zobni kamen sploh ne nastane.

Zobni plak sestavljajo bakterije, ki imajo sposobnost, da se ob mešanju s hrano, slino in nekaterimi odmrlimi celicami ustne votline prilepijo na zobno površino. V 1 kubičnem milimetru plaka je kar 100 milijonov bakterij. Nastanek mehkih zobnih oblog je znak neustrezne ustne higiene.

Zobni kamen s svojo hrapavo površino omogoča še hitrejše nabiranje mehkih zobnih oblog in posledično še več zobnega kamna. Pri nekaterih ljudeh se zob skoraj ne vidi, ker so oblečeni v zobni kamen, zato zobozdravniki želijo, da so pred njihovim pregledom in posegi zobje čim bolj očiščeni, saj bodo tako spremembe na zobeh hitreje odkrili in jih tudi lažje popravili.

Bakterije, ki se nahajajo v mehkih zobnih oblogah, povzročajo nastanek zobne gnilobe oziroma kariesa in bolezni dlesni (parodontalne bolezni).

Glede na to, kar je zapisano, je zobni kamen in seveda tudi mehke zobne obloge treba nujno odstraniti. Zobni kamen lahko uspešno odstrani le zobozdravnik ali ustni higienik, po navadi z ultrazvočnim aparatom in drugimi inštrumenti, na koncu pa vse lepo zgladi s poliranjem, s posebnimi ščetkami, gumicami in pastami.

The post Čiščenje zobnega kamna appeared first on SZUH.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Do nas je prišla informacija, da so se spremenili pogoji za izbiro mentorstva za pripravnika ustne higiene.

Za podrobnejše informacije in potrditev uradnega smo se obrnili na Ministrstvo za zdravje z vprašanjem, kdo sme biti mentor ustnemu higieniku. Takoj, ko prejmemo odgovor, vas o tem obvestimo in dodamo v novice.

Vedno ste vabljeni, da tudi vi delite informacije, ki jih dobite na trgu.

Ohranjajte zdravje!       

Lep pozdrav!

The post Lektorstvo pri pripravništvu ustnega higienika appeared first on SZUH.

Spoštovane kolegice in kolegi,

27.05.2022 in 28.05.2022 se bo tradicionalno odvilo srečanje DenSafe v Bernardinu. 

Tradicionalno že 9. strokovno srečanje DenSafe je namenjeno strokovni javnosti: zobozdravnikom, medicinskim sestram, zobnim asistentom, ustnim higienikom in zobnim tehnikom,…

Za več informacij prilagamo povezavo https://www.edumedic.si/event/densafe-2022/ !

The post DENSAFE 2022 appeared first on SZUH.

Pozdravljeni,

24.04.2022 ob 16. uri ste vabljeni na Letno srečanje članov Združenja SZUH, ki bo na lokaciji Dentalia d.o.o., na Celovški cesti v Ljubljani.

Spodaj najdete kratek dnevni red:

1. AlternativeLab

2. Letno poročilo SZUH

3. Delo UO in NO – Združenje sprejeto kot Strokovno združenje našega področja:
– povezovanje z dobavitelji in izobraževanja
– CPI (obnovitev poklicnega standarda
– CORONA
– MZ
– GZS
– novi člani
– sodelovanje članov pri delu združenja
– Spletna stran
– Kongres SZUH

4. Razprava

The post Letno srečanje članov združenja SZUH 2022 appeared first on SZUH.

Fluorid je mineral in je sestavni del našega naravnega okolja, v našem življenju je stalno prisoten, njegova koncentracija pa se po posameznih območjih razlikuje.

Z biološkega stališča je fluor element v sledeh, saj je prisoten v zelo majhnih količinah, zato ga navajamo v enoti »delci na milijon« (angl. parts per million, ppm). V telo ga vnašamo s hrano (žitarice, meso, ribe in druga hrana), ter preko vdihanega zraka. V ustno votlino ga vnašamo s sredstvi, ki vsebujejo fluoride (zobne paste, ustne vode, fluoridnimi premazi).

Z nanašanjem koncentriranega fluorida zaščitimo sklenino, da postane bolj odporna na delovanje kislin, ki nastajajo v procesu razgradnje hrane in posledično povzročajo zobno gnilobo (karies).

Ponekod po svetu pitno vodo obogatijo s fluoridi, podobno kot mleko z vitaminom D ali kruh in žitarice s folno kislino. Zobna pasta s fluoridom pa je bila odgovorna za znatno zmanjšanje zobne gnilobe od leta 1960.

Pri otrocih je največja možnost za razvoj kariesa med izraščanjem zob. Preden otrokom izrastejo zobje, se sklenina krepi z uživanjem živil, pijač in včasih prehranskih dopolnil, bogatih s fluoridi. Po izrasti zob pa fluoridi pripomorejo k obnovi oslabljene zobne sklenine in preprečujejo zgodnje znake zobne gnilobe (kariesa).

Otrokom, mlajšim od 2 let, pričnite starši ščetkati zobe takoj, ko se začnejo pojavljati v ustih. Na primerno otroško zobno ščetko nanesite zobno pasto s primerno koncentracijo fluoridov, v količini, ki ni večja od velikosti zrna riža.

Za otroke, stare od 2 do 6 let, prav tako uporabite zobno pasto s primerno koncentracijo fluoridov v količini, ki ni večja od zrna graha.

Otrokom ščetkate zobe starši  in vedno nadzirate, če si otrok ščetka zobe sam, da se uporabi primerna količina zobne paste in se večina spenjene pasta med ščetkanjem iz ust izpljune.

Med 25. in 55. letom je fluoridiranje priporočljivo kot preventivni postopek in pomoč pri preprečevanju zobne gnilobe.

Po 55. letu se tveganje za nastanek zobne gnilobe zopet poveča. Vzroki za to so sprememba sestave sline, umik dlesni in s tem razgaljenost zobnih korenin, ki so manj odporne na karies.

Tabela 1: Priporočljiva koncentracija fluorida v pastah od 2019

Profesionalno fluoridiranje zob ne moremo izvajati sami doma. Za to poskrbi ustni higienik. Površino zob premaže z gelom ali posebno tekočino, ki vsebuje fluoride. Postopek je kratek in popolnoma neboleč. Priporoča se fluoridiranje zob pri otrocih, pri odraslih, še posebej tistih, ki imajo razgaljene zobne korenine in po odstranitvi ortodontskega aparata.

Z rednim ščetkanjem, pravilno tehniko, uporabo zobnih past in tekočin, ki vsebujejo fluorid, pa lahko doma ustrezno poskrbimo za zaščito zob pred nastankom kariesa.

The post Fluoridiranje appeared first on SZUH.

Najpogostejši dražljaji, ki sprožijo tovrstne bolečine, so termični, ki predstavljajo občutljivost na tople in hladne pijače, občutljivost na hladen zrak in lahko tudi na vodni tok iz zobozdravniških instrumentov. Najpogosteje naj bi se te bolečine pojavljale pri izpostavljenosti hladnim dražljajem.

Ostali dražljaji, ki sprožijo občutljivost, so električni (električni testi za ugotavljanje vitalnosti zoba), mehanični (občutljivost med pregledom s sondo, luščenjem in glajenjem zobnih korenin, ščetkanjem), osmotski (občutljivost na sladko) in kemični (občutljivost na različne kisline).

Glavni vzrok za skelenje ali preobčutljivosti zobne korenine je razgaljena zobna korenina. Le ta je lahko posledica dolgo trajajočega grobega ščetkanja, uporabe abrazivnih zobnih past, kronične parodontalne bolezni, kirurških posegov, luščenja in glajenja zobnih korenin in nepravilnega položaja zob. Manj pogosti vzroki so tudi erozija zobne sklenine zaradi kislin, uporaba belilnih sredstev za beljenje zob, kajenja in bruksizem (škrtanje / stiskanje zob).

Ni pa vsaka razgaljena zobna korenina občutljiva; odvisno je tudi od starosti, velikosti razgaljene površine in sestave sline.

Poleg naravnih obrambnih mehanizmov zob, ki delujejo kot zaščita proti preobčutljivosti, za enkrat še ni poznane splošne terapije, ki bi uspešno olajšala bolečine na dolgi rok pri vseh vrstah preobčutljivosti zobne korenine. V grobem lahko terapije delimo na enostavne, ki jih lahko izvajamo doma (dolgoročna uporaba zobnih past in ustnih vod, ki vsebujejo kalijeve soli in fluoride) in tiste, ki se izvajajo v zobni ordinaciji pri zobozdravnikih in ustnih higienikih (uporaba različnih premazov in lakov). Včasih lahko terapija vključuje tudi izdelavo nočne opornice, v kolikor je bruksizem vzrok za nastanek preobčutljivosti zobne korenine.

The post Preobčutljivost zob appeared first on SZUH.