Med prvimi bolezenskimi spremembami lahko opazimo vnetje dlesni, ko se bledo rožnata barva dlesni spremeni v temnejšo rdečo, oteče in zakrvavi, na primer ob ščetkanju. To vnetje je v začetku omejeno le na dlesen in se strokovno imenuje GINGIVITIS.

Gingivitis lahko največkrat pozdravimo že s pravilno in natančno ustno higieno. Ljudje se krvavitve dlesni velikokrat prestrašijo in opustijo ustno higieno, kar je velika napaka.

Nezdravljeno vnetje napreduje iz dlesni vzdolž zoba na kost, ki se začne raztapljati, zob izgublja kostno podporo, se začne majati in tako lahko tudi zdrav zob izpade. Kadar se gingivitis razširi na ostala obzobna tkiva, govorimo o PARODONTITISU.

Vpliv parodontalne bolezni na splošno zdravje

Vedeti moramo, da nezdravljena parodontalna bolezen vpliva tudi na splošno zdravje. Statistične raziskave kažejo:

• da vnetje v ustni votlini slabo vpliva na glikemični indeks pri sladkornih bolnikih,
• da imajo ljudje z aktivno obliko parodontalne bolezni dvakrat pogosteje težave s srcem kot tisti, ki takšnih sprememb v ustih nimajo,
• da je nezdravljena parodontalna bolezen tveganje za nosečnice, saj je večja možnost zgodnjega poroda in nižje porodne teže,
• da pogosteje prizadene ljudi s parodontalno boleznijo tudi kronična obstruktivna pljučna bolezen.

Glavni razlog za nastanek vnetja je bakterijski plak.

Ustna higiena in higienska ter vzdrževalna faza parodontalnega zdravljenja

Glavni razlog za nastanek vnetja je bakterijski plak.

Bakterije so normalno prisotne v vsaki ustni votlini, so del ustne flore in večina njih živi z nami v sožitju. Bakterije v bakterijskem plaku so prav tako normalno prisotne v vsaki ustni votlini, vendar pa se s trajanjem njihove prisotnosti in uživanjem hrane in pijače, ki spodbuja njihovo rast, tudi njihova sestava spreminja.

Zato je pomembno, da doma dvakrat dnevno izvajamo sistematično in natančno ščetkanje zob ter uporabljamo pripomočke, ki so namenjeni čiščenju medzobnih prostorov. Le ti so prepogosto izpuščeni iz dnevne rutine ščetkanja in tako se najpogosteje vnetje dlesni prične ravno tam. Kadar se bakterijski plak ne odstrani zadostno, lahko sčasoma skupaj z minerali iz sline nastane zobni kamen, ki ga imenujemo zobni kamen nad dlesnijo, saj je prisoten nad dlesnijo.

The post Parodontalna bolezen appeared first on SZUH.

Zobje se lahko zabarvajo. Ločimo zunanja in notranja zabarvanja zob. Lahko so lokalna ali generalizirana.

Zunanje zabarvanje zob povzročajo:

• KAJENJE, ŽVEČENJE TOBAKA
• HRANA IN PIJAČA Z MOČNIMI BARVILI (kava; čaj; rdeče vino; nekatere omake-sojina, paradižnikova; sadje-borovnice …; sokovi-grozdni, brusnični …)
• NEKATERA ZDRAVILA IN VITAMINI (npr. zdravila, ki vsebujejo železo ali druga močna barvila)
• NEUSTREZNA USTNA HIGIENA (mehke in trde zobne obloge, ki so v osnovi večinoma bele, mlečne barve, se pa zaradi zgoraj naštetih vzrokov lahko zelo temno obarvajo)

Zunanja zabarvanja zob je dokaj lahko odstraniti z redno, pravilno domačo in profesionalno ustno higieno. Najbolje se je seveda čim bolj izogibati vzročnim dejavnikom nastajanja zobnih oblog in vpeljati redne obiske pri ustnem higieniku, priporočljivo 2x letno.

Notranja zabarvanja zob so posledica:

• GENETIKE
• ZDRAVIL (npr. antibiotiki teraciklini, fluoridne tabletke v previsoki koncentraciji,… )
• DEDNIH BOLEZNI
• MOTENJ V RAZVOJU ZOBA IN MINERALIZACIJE SKLENINE
• STOMATOLOŠKIH STORITEV (sive-amalgamske plombe, zdravljeni zobje,…)
• ODMRTJA ZOBNE PULPE (zob lahko odmre tudi zaradi udarca,…)
• STARANJA (starostne spremembe sklenine – obraba zaradi griznih sil, mehansko-kemična obraba, kemične spremembe,…)

NEUSTREZNE USTNE HIGIENE (uporaba pretrdih zobnih ščetk, premočno ščetkanje, neustrezen čas čiščenja zob – npr.: zobe ščetkamo vsaj pol ure po jedi,…)

Notranja zabarvanja je težje odstraniti. Delno ali v celoti jih lahko odstranimo pri zobozdravniku z menjavo plomb, z zobno protetičnimi nadomestki (luskami, prevlekami) ali pri ustnem higieniku z beljenjem zob, odvisno od vzroka zabarvanja zob.

Zobni kamen

Zobni kamen nastane iz mehkih zobnih oblog oziroma zobnega plaka s pomočjo sline. Sčasoma se zobne obloge začno mineralizirati. Kako hitro se plak mineralizira, je odvisno predvsem od sline posameznika. Pri nekaterih že v 24 urah, pri nekaterih zobni kamen sploh ne nastane.

Zobni plak sestavljajo bakterije, ki imajo sposobnost, da se ob mešanju s hrano, slino in nekaterimi odmrlimi celicami ustne votline prilepijo na zobno površino. V 1 kubičnem milimetru plaka je kar 100 milijonov bakterij. Nastanek mehkih zobnih oblog je znak neustrezne ustne higiene.

Zobni kamen s svojo hrapavo površino omogoča še hitrejše nabiranje mehkih zobnih oblog in posledično še več zobnega kamna. Pri nekaterih ljudeh se zob skoraj ne vidi, ker so oblečeni v zobni kamen, zato zobozdravniki želijo, da so pred njihovim pregledom in posegi zobje čim bolj očiščeni, saj bodo tako spremembe na zobeh hitreje odkrili in jih tudi lažje popravili.

Bakterije, ki se nahajajo v mehkih zobnih oblogah, povzročajo nastanek zobne gnilobe oziroma kariesa in bolezni dlesni (parodontalne bolezni).

Glede na to, kar je zapisano, je zobni kamen in seveda tudi mehke zobne obloge treba nujno odstraniti. Zobni kamen lahko uspešno odstrani le zobozdravnik ali ustni higienik, po navadi z ultrazvočnim aparatom in drugimi inštrumenti, na koncu pa vse lepo zgladi s poliranjem, s posebnimi ščetkami, gumicami in pastami.

The post Čiščenje zobnega kamna appeared first on SZUH.

Fluorid je mineral in je sestavni del našega naravnega okolja, v našem življenju je stalno prisoten, njegova koncentracija pa se po posameznih območjih razlikuje.

Z biološkega stališča je fluor element v sledeh, saj je prisoten v zelo majhnih količinah, zato ga navajamo v enoti »delci na milijon« (angl. parts per million, ppm). V telo ga vnašamo s hrano (žitarice, meso, ribe in druga hrana), ter preko vdihanega zraka. V ustno votlino ga vnašamo s sredstvi, ki vsebujejo fluoride (zobne paste, ustne vode, fluoridnimi premazi).

Z nanašanjem koncentriranega fluorida zaščitimo sklenino, da postane bolj odporna na delovanje kislin, ki nastajajo v procesu razgradnje hrane in posledično povzročajo zobno gnilobo (karies).

Ponekod po svetu pitno vodo obogatijo s fluoridi, podobno kot mleko z vitaminom D ali kruh in žitarice s folno kislino. Zobna pasta s fluoridom pa je bila odgovorna za znatno zmanjšanje zobne gnilobe od leta 1960.

Pri otrocih je največja možnost za razvoj kariesa med izraščanjem zob. Preden otrokom izrastejo zobje, se sklenina krepi z uživanjem živil, pijač in včasih prehranskih dopolnil, bogatih s fluoridi. Po izrasti zob pa fluoridi pripomorejo k obnovi oslabljene zobne sklenine in preprečujejo zgodnje znake zobne gnilobe (kariesa).

Otrokom, mlajšim od 2 let, pričnite starši ščetkati zobe takoj, ko se začnejo pojavljati v ustih. Na primerno otroško zobno ščetko nanesite zobno pasto s primerno koncentracijo fluoridov, v količini, ki ni večja od velikosti zrna riža.

Za otroke, stare od 2 do 6 let, prav tako uporabite zobno pasto s primerno koncentracijo fluoridov v količini, ki ni večja od zrna graha.

Otrokom ščetkate zobe starši  in vedno nadzirate, če si otrok ščetka zobe sam, da se uporabi primerna količina zobne paste in se večina spenjene pasta med ščetkanjem iz ust izpljune.

Med 25. in 55. letom je fluoridiranje priporočljivo kot preventivni postopek in pomoč pri preprečevanju zobne gnilobe.

Po 55. letu se tveganje za nastanek zobne gnilobe zopet poveča. Vzroki za to so sprememba sestave sline, umik dlesni in s tem razgaljenost zobnih korenin, ki so manj odporne na karies.

Tabela 1: Priporočljiva koncentracija fluorida v pastah od 2019

Profesionalno fluoridiranje zob ne moremo izvajati sami doma. Za to poskrbi ustni higienik. Površino zob premaže z gelom ali posebno tekočino, ki vsebuje fluoride. Postopek je kratek in popolnoma neboleč. Priporoča se fluoridiranje zob pri otrocih, pri odraslih, še posebej tistih, ki imajo razgaljene zobne korenine in po odstranitvi ortodontskega aparata.

Z rednim ščetkanjem, pravilno tehniko, uporabo zobnih past in tekočin, ki vsebujejo fluorid, pa lahko doma ustrezno poskrbimo za zaščito zob pred nastankom kariesa.

The post Fluoridiranje appeared first on SZUH.

Najpogostejši dražljaji, ki sprožijo tovrstne bolečine, so termični, ki predstavljajo občutljivost na tople in hladne pijače, občutljivost na hladen zrak in lahko tudi na vodni tok iz zobozdravniških instrumentov. Najpogosteje naj bi se te bolečine pojavljale pri izpostavljenosti hladnim dražljajem.

Ostali dražljaji, ki sprožijo občutljivost, so električni (električni testi za ugotavljanje vitalnosti zoba), mehanični (občutljivost med pregledom s sondo, luščenjem in glajenjem zobnih korenin, ščetkanjem), osmotski (občutljivost na sladko) in kemični (občutljivost na različne kisline).

Glavni vzrok za skelenje ali preobčutljivosti zobne korenine je razgaljena zobna korenina. Le ta je lahko posledica dolgo trajajočega grobega ščetkanja, uporabe abrazivnih zobnih past, kronične parodontalne bolezni, kirurških posegov, luščenja in glajenja zobnih korenin in nepravilnega položaja zob. Manj pogosti vzroki so tudi erozija zobne sklenine zaradi kislin, uporaba belilnih sredstev za beljenje zob, kajenja in bruksizem (škrtanje / stiskanje zob).

Ni pa vsaka razgaljena zobna korenina občutljiva; odvisno je tudi od starosti, velikosti razgaljene površine in sestave sline.

Poleg naravnih obrambnih mehanizmov zob, ki delujejo kot zaščita proti preobčutljivosti, za enkrat še ni poznane splošne terapije, ki bi uspešno olajšala bolečine na dolgi rok pri vseh vrstah preobčutljivosti zobne korenine. V grobem lahko terapije delimo na enostavne, ki jih lahko izvajamo doma (dolgoročna uporaba zobnih past in ustnih vod, ki vsebujejo kalijeve soli in fluoride) in tiste, ki se izvajajo v zobni ordinaciji pri zobozdravnikih in ustnih higienikih (uporaba različnih premazov in lakov). Včasih lahko terapija vključuje tudi izdelavo nočne opornice, v kolikor je bruksizem vzrok za nastanek preobčutljivosti zobne korenine.

The post Preobčutljivost zob appeared first on SZUH.

Pouk in navodila za pravilno ščetkanje so prilagojena starosti otroka in njegovim zmožnostim, ter staršem, ki doma aktivno sodelujejo pri otrokovi ustni higieni.

Pomembno je, da pri učenju uporabe zobne ščetke in morebitnih drugih pripomočkov, ki jih uporabljajo predvsem otroci z ortodontskim aparatom (zobna nitka, medzobna ščetka), otroku predstavimo na način, kjer otrok aktivno sodeluje in s tem pridobi znanje pravilnega ščetkanja.

Opozorili bomo tudi na velikost zobne ščetke, ki naj bo majhna, z majhno glavo, da otrok lahko z njo tudi samostojno rokuje.

Včasih ustni higienik lahko uporabi, za prikaz zobnih oblog, tudi tekočino, ki se obarva pri stiku z zobnimi oblogami, rdeče ali modro. Obarvanje je odvisno od časa prisotnosti zobnih oblog (do 24 ur / nad 24 ur).

Včasih bo ustni higienik za odstranjevanje mehkih in trdih zobnih oblog uporabil polirno ščetko ali tudi zvočni ali ultrazvočni čistilec zobnih oblog. Peskanje načeloma ni potrebno in niti ni priporočljivo.

Navadno že otrokov izbrani zobozdravnik poskrbi za fluoridiranje zob, lahko pa postopek fluoridiranja opravimo tudi pri ustnem higieniku.

V kolikor bi ustni higienik opazil, da ima otrok slabšo ustno higieno in z njo povezane spremembe na zobeh, bo lahko napotil starše z otrokom k zobozdravniku za dodatno obravnavo.

Vsekakor pa bo ustni higienik priporočil tudi primerno prehrano; predvsem zmanjšanje vnosa enostavnih ogljikovih hidratov (sladkarije in sladki napitki, čas hranjenja, način hranjenja).

Pri ščetkanju je priporočljiva tudi uporaba zobne paste s fluoridi.

Količina zobne paste ter koncentracija se v različnih starostnih obdobjih razlikuje, zato vam bo ustni higienik priporočil pravilno koncentracijo za vašega otroka. Otrok naj spenjeno zobno pasto že med ščetkanjem in po končanem ščetkanju dobro izpljune, in na koncu je priporočljivo, da se ustna votlina ne izpira z vodo, tako da fluoridi opravijo svoje delo še bolje.

Ustni higienik bo priporočil staršem, kako lahko pomagajo otroku doseči boljšo vsakodnevno higieno. Opozoril bo na mesta, kjer najpogosteje zastajajo zobne obloge, v kakšnem položaju jih otroku najbolj učinkovito lahko očistimo, na uporabo ustnih vodic,…

Pomembno je, da otrok že v zgodnjem otroštvu spoznava pomembnost ustne higiene in kasneje tudi osvoji tehnike pravilnega ščetkanja.

The post Otrok pri ustnem higieniku appeared first on SZUH.

Sodobne protetične tehnike danes pacientom ponujajo veliko možnosti pri vrstah protetičnih rešitev, s katerimi si lahko pomagamo izboljšati kakovost življenja.

Fiksni (stalni) protetični nadomestki so trajno nameščeni, snemni (snemljivi) protetični nadomestki pa se uporabljajo, ko pacientu na preostalo zobno vrsto ni mogoče namestiti fiksnih protetičnih nadomestkov. V primeru brezzobe čeljusti ali prevelike manjkajoče vrzeli, ko se pacient ne odloči za zobne vsadke (implantate), manjkajoče zobe nadomesti totalna ali delna zobna proteza.

Pomembno je, da pacienti s fiksnimi ter s snemnimi protetičnimi nadomestki redno skrbijo za svojo ustno higieno doma ter redno, vsaj 2x letno, obiščejo ustnega higienika ter zobozdravnika po priporočilih.

Čiščenje snemnih protetičnih nadomestkov

Za čiščenje snemnih zobnih protez doma je najbolje uporabljati mehko ščetko, ergonomsko prilagojeno za čiščenje zobnih protez, ter zobno pasto, prav tako prilagojeno za čiščenje zobnih protez.

Zobni tehniki, ki izdelujejo zobne proteze, priporočajo čiščenje z milnico, kot najmanj agresivno čistilo za zobne proteze. Trde zobne ščetke in abrazivne zobne paste lahko poškodujejo zobno protetiko. Priporočeno je čiščenje nad mehko površino, ker se proteza ob padcu lahko poškoduje in poči.

Čiščenje fiksnih protetičnih nadomestkov (zobne prevleke z mostičkom ali členom)

Dnevno je potrebno skrbeti tudi za higieno fiksno vstavljenih zobnih prevlek, mostičkov in členov. Poleg osnovne ustne higiene z mehko zobno ščetko in zobno pasto, je potrebno posvetiti tudi nekaj več časa zobnim prevlekam in mostičkom.

Medzobne prostore in prostor med zobno prevleko ter zobom, na katerega je prevleka fiksirana, očistimo z zobno nitko in medzobno ščetko, na katero lahko namažemo tudi nekaj zobne paste ali pa jo namočimo v ustno vodo. S tem odstranimo ostanke hrane ter zobni plak, ki s klasično zobno ščetko v medzobnih prostorih ni dostopen.

Za mostičke se priporoča uporaba posebne zobne nitke, ki je na enem koncu prilagojena za vstavljanje pod mostiček, na srednjem delu je odebeljena (gobasta) in na zadnjem delu tanjša.

Tudi na gobasti del zobne nitke se lahko nanese zobno pasto, gel ali ustno vodo.

Posebno na mestih med zobno prevleko in dlesnijo se nabira največ zobnega plaka in se ustvarja biofilm bakterij, ki se ob ugodnih pogojih razmnožijo in povzročajo zobno gnilobo korenine zoba in parodontalno bolezen. Pomembno je, da poleg zobozdravnika, vsaj 2x letno obiščete tudi ustnega higienika, ki poleg osnovne strokovne ustne higiene preveri tudi parodontalno stanje.

Glede individualne uporabe pripomočkov za ustno higieno doma povprašajte svojega ustnega higienika, ki vam bo svetoval, glede na velikosti medzobnih prostorov tudi velikost medzobnih ščetk, vrst zobnih nitk in ostalih pripomočkov. Poleg drugih dejavnikov in primerne prehrane, dobra ustna higiena pripomore tudi k daljši življenjski dobi zobne protetike.

Čiščenje zobnih vsadkov (implantatov)

Vzdrževanje ustne higiene, pri pacientih, ki imajo enega ali več posameznih zobnih vsadkov (implantatov) med zobno vrsto, se ne razlikuje od običajne domače ustne higiene.

Pripomočki za ustno higieno, ki jih uporabljamo so enaki, kot pri fiksnih protetičnih
nadomestkih, pri čemer posebno pozornost namenimo čiščenju prostora med krono in samim vsadkom. Zelo nežni smo do sluznice ob vsadku, da je ne poškodujemo, kar se največkrat zgodi pri napačnem rokovanju z zobno nitko ali medzobnimi ščetkami.

Malo večji izziv predstavlja ustna higiena pri pacientih, ki imajo na zobne vsadke (All-on-4) trajno (fiksno) pritrjeno zobno protezo. Protezo očistite z mehko zobno ščetko in neabrazivno zobno pasto ali gelom. Zobno nitko, ki jo uporabljate za čiščenje pod mostičkom in okrog zobnega vsadka (implantata), namočite v ustno vodo, da ne poškodujete kovinskih delov. Z gobastim delom zobne nitke si rahlo očistite tudi dlesen pod mostičkom, ker se tudi na njej nabirajo zobne obloge.

Pacienti z vstavljenimi zobnimi vsadki, ki služijo kot nosilci snemne zobne proteze ali z vstavljenimi mini vsadki (implantati), na katere se pritrdi snemna zobna proteza, ločeno očistijo zobno protezo in nato še zobne vsadke.

Nosilce zobne proteze očistite z mehko zobno ščetko in neabrazivno zobno pasto ali gelom ter z gobasto nitko, namočeno v ustno vodo.

Protezo ponoči odstranimo in pustimo, da dlesen počiva, razen v primeru posebnih navodil implantologa. Če se gumijasti obročki in čašice ne prilegajo več tesno in postane proteza mobilna, obiščite svojega zobozdravnika, da vam jih zamenja.

S svojim implantologom se boste dogovorili za pogostost obiskov in rentgensko spremljanje stanja zobnega vsadka.

Priporočeno je 2x letno priti na profesionalno ustno higieno k ustnemu higieniku, pogostejši pa so obiski pacientov, ki imajo zobne vsadke in ugotovljeno parodontalno bolezen.

Zasledili boste priporočila za uporabo posebnih, za protetične nadomestke in tudi implantate, pripravljenih zobnih prh. Z napačno uporabo zobne prhe si lahko poškodujemo dlesen in sluznico, zato prinesite zobno prho s seboj k ustnemu higieniku, ki vam bo pokazal uporabo le-te, oziroma glede na vaše stanje uporabo lahko tudi odsvetoval. Prav tako vam bo pokazal primerne vrste zobnih nitk ter medzobnih ščetk in tehnike čiščenja.

The post Vzdrževanje mostičkov in implantatov appeared first on SZUH.

Peskanje je zelo želeno s strani pacientov, predvsem zaradi estetskega učinka. Ustni higienik pa se odloči za peskanje selektivno in individualno glede na potrebe pacienta, in ne kot del rutinskega postopka ustne higiene. Kot primer; protetičnih nadomestkov ne peskamo, močno vnetje obzobnih tkiv je prav tako kontraindikacija za peskanje.

Ali potrebujem RTG posnetek pri ustnem higieniku?

Rentgenski posnetek spodnje in zgornje čeljusti  in / ali posnetek “bite-wings” so zelo priporočljivi.

Kaj je parodontalna bolezen?

Vnetje dlesni opazimo, ko se bledo rožnata barva dlesni spremeni v temnejšo rdečo, oteče in zakrvavi npr., ob ščetkanju zob. Vnetje je v začetku omejeno le na dlesen in ga strokovno poimenujemo gingivitis.  Gingivitis lahko največkrat pozdravimo že s pravilno, redno in natančno ustno higieno; gre za reverzibilno stanje.

Ljudje se krvavitev dlesni velikokrat prestrašimo in opustimo ustno higieno, kar je velika napaka. Nezdravljeno vnetje napreduje iz dlesni vzdolž zoba, kost ob zobu propada, in tudi zdrav zob lahko izpade.  Skupino obolenj obzobnih tkiv imenujemo parodontalna bolezen.

Vedeti moramo, da nezdravljena parodontalna bolezen vpliva tudi na splošno zdravje.

Pri ustnem higieniku boste lahko izvedeli več o stanju vaših obzobnih tkiv.

Kako pogosto moram obiskati ustnega higienika?

Običajno se priporoča obisk ustnega higienika 2x letno. Pacienti s parodontalno boleznijo pa so v programu rednega vzdrževanja in spremljanja parodontalne bolezni in se jim glede na pokazatelje po diagramu tveganja za parodontalno bolezen, priporoča redne obiske higienskih in vzdrževalnih faz parodontalnga zdravljenja, okvirno na 3, 6 ali 12 mesecev.

Ali lahko očistite zobni kamen pri otroku?

Otroku ustni higienik lahko očisti zobni kamen in zunanja zabarvanja zob.

Katere storitve izvaja ustni higienik?

Zobozdravstvena dejavnost ustnega higienika zajema izvajanje svetovanja, vzgojo in motivacijo o ustni higieni, izvajanje preventivnih dejavnosti za različne starostne skupine ter ranljive skupine prebivalstva, diagnostične in kurativne terapevtske postopke ustne higiene, prispeva k zmanjševanju zobne gnilobe pri otrocih, mladini in odraslih, ter zmanjševanju parodontalne bolezni ter z njo povezanimi nekaterimi sistemskimi boleznimi. Osnova preprečevanja obeh bolezni je ustrezno odstranjevanje zobnih oblog na osebni in profesionalni ravni.

• načrtovanje, priprava, izvedba in kontrola lastnega dela;
• komunikacija s pacienti, svojci in s sodelavci v zobozdravstvenem timu ter drugimi strokovnjaki;
• uporaba strokovne terminologije, komunikacija v tujem jeziku;
• uporaba sodobno informacijsko-komunikacijske tehnologije;
• sodelovanje v negovalnem zobozdravstvenem timu za dejavnost ustne higiene in pri usklajevanju dela podpornih služb;
• izpolnjevanje zobozdravstvene in druge dokumentacije;
• evidentiranje, naročanje in shranjevanje materiala za izvajanje ustne higiene;
• vzdrževanje zobozdravstvenih pripomočkov, delovnih orodij inštrumentov;
• izvajanje ustne higiene posameznika v različnih življenjskih obdobjih in stanjih;
• pridobitev znanj o pomenu zob, obzobnih tkiv in ustne votline;
• pridobitev znanj o vplivu sistemskih bolezni na oralno zdravje;
• izvajanje svetovanja in vzgoje o ustni higieni vsem skupinam prebivalstva;
• izvajanje dietetičnega svetovanja o bolezni zob in ustne votline;
• izvajanje luščenja zobnih oblog;
• izvajanje glajenja zobnih korenin;
• poliranje zob, beljenje zob;
• izvajanje topikalne fluorizacije;
• izvajanje zalivanja fisur na zobeh;
• izvajanje intraoralnih rentgenskih posnetkov;
• nudenje pomoči pacientu pri izvajanju ustne higiene;
• izvajanje preventivnih, diagnostičnih in kurativnih terapevtskih postopkov ustne higiene;
• izvajanje temeljnih postopkov oživljanja;
• evidentiranje, vodenje, spremljanje in evalvacija podatkov o stanju zob in dlesni pacientov;
• organizacija in sodelovanje v procesu formalnega in neformalnega izobraževanja ter usposabljanja.

The post Pogosta vprašanja appeared first on SZUH.

FIKSNI oz. NESNEMNI ORTODONTSKI APARAT (zvezdice)

Fiksni ortodontski aparat je čvrsto pritrjen na zobe s posebnim lepilom, zato ga med čiščenjem ali jedjo ne moremo sneti. Njegova pozitivna stran je, da je stalno na zobeh in deluje na premike zob 24 ur na dan. Njegova negativna stran pa je, da oteži čiščenje zob. Ob nepravilnem in nerednem čiščenju zob se obloge hitreje tvorijo in zadržujejo na nosilcih oziroma zvezdicah, tubah s kljukicami, obročkih in žicah. Povečano kopičenje zobnih oblog na teh mestih pa pomeni večjo verjetnost za nastanek kariesa, hiperplazije dlesni (povečanje dlesni) in različnih oblik parodontalne bolezni. Temeljito ustno higieno je treba vestno vzdrževati, rezultat tega pa bo zdrav in lep nasmeh.

Za ustrezno čiščenje vseh površin zob in delov nesnemnega aparata potrebujemo več pripomočkov in časa. Samo uporaba vseh potrebnih pripomočkov lahko zagotovi optimalno ustno higieno.

Navadna zobna krtačka z gostimi mehkimi ščetinami:

Najprej jo prislonimo na sprednjo stran zob in jo s finimi krožnimi gibi vodimo po zobeh, s tem očistimo površino zob in zvezdic. Pozorni smo, da ščetko usmerimo tudi poševno na rob dlesni (pod kotom približno 45 stopinj) in dobro očistimo tudi predel zob nad zvezdicami.

Nato ščetko prislonimo še na zgornji utor zvezdic in ponovimo postopek čiščenja s finimi majhnimi krožnimi gibi.

Ponovimo še ščetkanje po spodnjem utoru zvezdic.

Z nežnimi krožnimi gibi očistimo še grizno in nebno ploskev zob.

• Zobna krtačka z utorom        

Z njo očistimo nosilce. Utor krtačke s sprednje, spodnje in zgornje strani postopoma prislonimo na nosilce in s finimi krožnimi gibi vodimo ščetko po zobeh.

• Čopasta zobna krtačka

S čopasto krtačko očistimo vsak nosilec posebej. Z nežnimi krožnimi gibi očistimo površino nosilca in površino zoba ob nosilcu.

Nato z njo očistimo še površino zoba nad nosilcem in zgornji utor nosilca, potem še površino zob pod lokom in spodnji utor nosilcev.

Bolj pozorni smo pri nosilcih s kljukicami na prvih in drugih molarjih, kamor so nameščene tube in obročki.

• Medzobna ščetka, debelejša in tanjša                   

Velikost medzobne ščetke prilagodimo glede na razpoložljiv prostor pod lokom (odvisno od napeljanih dodatnih žic) in medzobnega prostora. Z medzobno krtačko z žagastimi gibi očistimo predel pod lokom ter uporabimo navpične gibe in gibe v obliki črke X.

Ponovimo še pod in nad nosilci, da očistimo spodnji in zgornji utor nosilcev. Pri tem lahko uporabimo večjo dimenzijo medzobne ščetke.

Z manjšimi medzobnimi krtačkami (velikost izberemo glede na velikost medzobnega prostora) očistimo še medzobne prostore. Ščetko nežno vstavimo v medzobni prostor tik nad medzobno papilo (dlesen, ki zapolnjuje medzobni prostor) in očistimo z žagastimi gibi.

• Zobna nitka z odebeljeno čistilno gobico

Za čiščenje najbolj kritičnih delov nosilcev in površino zob tik ob nosilcih uporabimo nitko z odebeljeno čistilno gobico. S tršim, tankim delom konec nitke pripeljemo pod lok in namestimo odebeljeni del okoli brecketa, da ga nitka objame. Z nežnimi potegi očistimo.

• Zobna nitka

Za nitkanje lahko uporabimo tanek, povoščen del odebeljene nitke, prikazane zgoraj, ali pa navadno zobno nitko.

Nitko pripeljemo pod lok in jo nežno z žagastimi gibi vstavimo v medzobni prostor, najprej ob enem zobu, nato jo nežno potegnemo ven.

Pazljivi smo, da so gibi nežni in da pri nitkanju ne ranimo dlesni niti ne poškodujemo loka. Postopek ponovimo še ob drugem zobu v istem medzobnem prostoru.

• *Tekočina ali tabletke, ki obarvajo zobne obloge

Učinkovitost ščetkanja se lahko preveri s tabletko ali z nanosom tekočine, ki obarva zobne obloge. Starejše zobne obloge, ki so na zobeh že več dni, se obarvajo modro, novejše pa rdeče. Po ščetkanju zob tabletko poližemo oziroma z vatno palčko ali čopičem nanesemo tekočino po površini zob in zvezdic, izpljunemo in pregledamo, katere površine zob so ostale obarvane. Prihodnjič smo na ta mesta pri čiščenju bolj pozorni. Priporočljivo je samokontrolo ščetkanja izvajati enkrat mesečno.

Med čiščenjem zob pacientom vedno priporočamo, naj se gledajo v ogledalo in za umivanje uporabljajo obe roki. Z eno roko umaknejo ustnico ali lice ter s tem pridobijo večje vidno polje, da lahko z drugo roko učinkoviteje krožijo po zobeh in vidijo potek ščetin.

Za popolno ustno higieno med nesnemno ortodontsko terapijo priporočamo tudi profesionalni nadzor, poduk ter profesionalno čiščenje ustne votline enkrat na 4-6 mesecev, odvisno od temeljitosti ustne higiene doma. Profesionalna higienska faza zajema pregled prisotnosti zobnih oblog in gingivitisa, poduk ter motivacijo pacienta, čiščenje mehkih in trdih zobnih oblog, po potrebi peskanje, ščetkanje oziroma poliranje zob in fluoriranje.

Mlajšim pacientom (pod 12/13 let) s fiksnim ortodontskim aparatom ali pacientom s slabšimi ročnimi spretnostmi pri umivanju zob priporočamo pomoč staršev oziroma skrbnikov, ter tudi pogostejša profesionalna čiščenja.

SNEMNI ORTODONTSKI APARATI 

Ustna higiena pri pacientih, ki nosijo snemni aparat, je enostavna. Pomembno je, da pacient vsakič, ko pacient sname iz ust snemni ordotodntski aprarat, ga spere pod tekočo hladno vodo, in spere tudi slino, ki je ostala na njem. S tem aparat ne bo dobil neprijetnega vonja. Enak postopek pacient izvede, tudi ko ga vstavi v usta. Snemni aparat je priporočljivo sneti pred jedjo, pred športno aktivnostjo in pred uživanjem vroče tekočine ali hrane, saj se lahko deformira in poškoduje pacienta. Vedno ga pospravimo v škatlico za ortodontski aparat.

Pri umivanju zob pacient aparat sname, ga splakne pod hladno tekočo vodo in ga skrtači z navadno zobno krtačko ali ščetko za umivanje zobnih protez. Za umivanje lahko uporabi milo za roke ali ga namoči v vodo z raztopljeno tableto za proteze, nikoli pa ne sme uporabiti zobne paste. Če se v sredinskih vijakih ali okoli žic naberejo obloge, te lahko odstrani tudi s pomočjo čopaste ali medzobne krtačke. Če se na aparatu naberejo rumeno-bele trde obloge (zobni kamen), ki se jih s krtačko ne da odstraniti, to lahko naredit specialist ortodont ali ustni higienik z ultrazvočnim čistilcem, oz. ga pošlje v zobotehniški laboratorij, da ga očistijo.

APARATI ZA VZDRŽEVANJE STANJA: RETENCIJSKI LOKI ALI SNEMNI APARATI OZ. AKRILNE FOLIJE

Po končanem ortodontskem zdravljenju pacienti dobijo retencijske zobne aparate. To so retencijska žička oz. retencijski lok, ki je prilepljen na zadnjo stran zgornjih in spodnjih sekalcev, ali snemni retencijski aparat oz. retencijska akrilna folija. Retencijske aparate je potrebno nositi vsaj dvakratno dobo ortodontskega zdravljena, priporočljivo je celo življenje. V primeru, da je ustna higiena pacienta zelo slaba in se na retencijskem loku nabira veliko zobnega kamna ter se pojavi vnetje dlesni in parodontalna bolezen, se lok odstrani in se opravi temeljita profesionalna higienska faza.

Čiščenje retencijskega loka doma:

S čopasto ščetko s finimi krožnimi gibi očistimo lepilo in retencijski lok. Posebej pozorni smo na predel zoba pod lokom in rob dlesni.

Zobno nitko nežno z žagastimi gibi pripeljemo v medzobni prostor do retencijskega loka.

Z medzobno ščetko očistimo predel medzobnega prostora pod lokom. Ustrezno debelino medzobne ščetke vam bo pomagal določiti ustni higienik.

Profesionalna higienska faza zajema čiščenje zobnega kamna in biofilma dlesni, po potrebi peskanje, inštrukcija in motivacija za ustno higieno, ščetkanje oz. poliranje in fluoriranje. Priporočljivo je izvajati profesionalno higiensko fazo vsaj enkrat letno, priporočljiva pogostost je odvisna od vsakega pacienta posebej – učinkovitost ustne higiene doma, akumulacije plaka in zobnega kamna, vnetja dlesni …

Za akrilno folijo oz. splint

skrbimo enako kot za navadni snemni aparat, posebej pozorni smo, da jo vedno splaknemo z vodo pred in po vstavitvi, čistimo jo samo z vodo in mehko zobno krtačko, vedno jo pospravimo v škatlico za zobni aparat ter z njo ravnamo zelo previdno in nežno, saj je krhkejša od navadnega zobnega aparata.

Z vstavljeno folijo v ustih nikoli ne jemo in ne pijemo vročih pijač, saj se ob visoki temperaturi lahko deformira; prav tako je ne puščamo v prostorih, izpostavljenih visokim temperaturam.

The post Higiena zobnih aparatov appeared first on SZUH.